Italy, Greece · 7 Days · 81 Moments · September 2017

7 September 2017

Paleochori Beach, 07.09.2017
Paleochori Beach, 07.09.2017
Paleochori Beach, 07.09.2017
Paleochori Beach, 07.09.2017
Paleochori Beach, 07.09.2017 Čudovita plaža z vulkanskimi kamninami izrednih barv v odtenkih rumene,rdeče, bele, sive, črne. Plaža je iz dveh delov, levo gledano proti morju je bolj turistično opremljena, z restavracijo in centrom za vodne športe, isposojo vodnih skuterjev, pedalinov, smučanje na vodi itd...Midva sva izbrala desno imenovano Deep blu. Sicer je tudi na tej plaži bife ( koliba na kolih), ki jo upravlja starejši možakar. Ker na tej plaži ni bilo niti kančka senčke, sva možakarju plačala 6 eurov za dva ležalnika in senčnik. Sicer so obe ti plaži baje najdražji na otoku. Sicer sem jaz ležalnik in senco bolj malo koristil, ker je bilo toliko čudovitih stvari za fotografirat.
Zefiria, 07.09.2017 Preko Adamasa in že poznane Zefirie, sva se nato odpravila na plažo Paleohori ali Paelochori, Paliochori. Tukaj imajo kraji toliko različnih imen, da včasih ne veš več kje si. V Adamasu sva videla policijski avto in policiste, ki jih je tedko srečat. V Zefirii ali Zefyrii sva si ogledala cerkev samo od zunaj, ker je bila zaprta.
Adamas, 07.09.2017 Ko vstrajam, da v klanec sploh noče speljat mi je pokazal dva plava quada in mi zabrusil, naj sprobam oba in naj vzamem katerega hočem. Se vsedeva na prvega, se popeljeva malo naokoli, tudi v nekaj klancov in je še kar šel. No kasneje se je iskazalo, da je bil rdeč velko močnejši, saj je en večji klanec sicer ne dolg, morala Liviana peš, da sem ga kahko speljal. Resnici na ljubo pa je bil ta, slika je dokaz veliko bolj seksi. 😄
Adamas, 07.09.2017 No tip iz rent a car je imel tudi prijazne geste in sva ga pogruntala, da je v bistvu dober človek. No veeno sva imela malo straha it zamenjat quad. In to jutro je sevefa užigal kot nov. Ko sva mu povedala kaj se dogaja in kaj bi rada, me je pogledal, kot da sem največji bedak na svetu. Z njegovim glasom me je nahrulil, da ne znam vžigat in mi naredil lekcijo kako se to dela. Ko sem mu rekel da sem delal tako in vztrajal pri zamenjavi mi je dal plavi quad. Zadovoljna se odpeljeva in že takoj mi ni bilo všeč. Saj je že tam pri njemu komaj potegnil v blag klanček. Vseeno se odpeljeva. Po ravnem ne gre nikamor. Parkrat zapeljem s ceste v klance, velko, veliko manjše kot sva jih prejšne dni zvozila. In se je vedno ustavil. Spet s strahom zapeljeva nazaj, mu poveva, kaj se dogaja in da bi rada spet zamenjala. Nahruli me, da ne znam vozit, da v klance moram peljat počasi itd...Se nadaljuje...
Adamas, 07.09.2017 Danes sva pol dneva izgubila zaradi menjave Quada. Dosedanji rdeč nama je dobro služil, bil je zelo močan in je speljal vse zelo grde poti in še tako strme klance. Vendar je včasih težko vžigal. Včeraj nama nekje v divjini ni in ni hotel vžgat. Sva že panična obupala, ko je končno le zarohnel. Zato sva se odločila, da ga zaradi varnosti raje zamenjava. Malo sva imela rešpekt it k tipu, ki ima rent a car. Namreč je poseben tip. Vedno je incazato. Tudi pogled ima jezen. Na sodelavko in stranke stalno pizdi. Ko sva imela namen vzet vozilo, sva najprej šla k rent a car Rac. Za tega sem se že doma odločil in da bova vzela simpatično vozilo bugy. Pa je imel vse zasedeno. Prav tako quade. No in ko sva prišla k temu, je za bugya hotel veliko več kot Rac. In to sem mu povedal. Pa me je s tistim njegovim tipičnim pogledom in glasom napizdeval: " Than go to Rac, go, go, go to Rac!!!!" No potem sva se zmenila za quada. Se nadaljuje...

6 September 2017

Zefiria, 06.09.2017 Ob povratku proti domu sva ponovno uživala v sončnem zahodu in se ustavila v mestu Zefiria in v prijetni domači gostilni O Zikos, ki je tudi trgovina z živili, drogerija in pekarna, pojedla okusen gyros in ga seveda zalila s pivom. Ambijent pravi grški, družinska gostilna, ki jo obiskujejo domačini. Odlične domače jedi kuha mama od lastnice lokala, ki streže pri mizah. Zelo prijazni in ustrežljivi. Na koncu so naju "častli" s kozarčkoma sladkega likerja.
Thiorichia, 06.09.2017 Old sulphur mines, star zapuščen rudnik žvepla, ki je bil v pogonu do leta 1958, ko se je drastično zmanjšalo povpraševanje po žveplu. Do takrat pa so ga v glavnem izvažali v Francijo, kjer so ga uporabljali kot pesticid v vinogradih. V vsej okolici so zanimive luknje skopane v stene. Spraševala sva se katera mona je imel voljo to delat in zakaj. Nadlednji dan ob obisku v rudniškem muzeju v Adamasu, sva dobila tehten odgovor. To so bile testne luknje, da so videli ali je v globini kaj in dovolj mineralov.
Panagia Giatrissa, 06.09.2017 Liviana je v knjigo oboskov vpisala najboljše želje za najbližje.
Panagia Giatrissa., 06.09.2017 Na poti od Kastanas Beach do nove destinacije sva naletela na čudovito cerkev Panagia Giatrissa.
Kastanas Beach, 06. 09.2017
Kastanas Beach, 06. 09.2017 Kot na drugih plažah, so tudi na tej čudovite vulkanske kamnine različnih oblik in čudovitih barv kot, da bi kakšen umetnik, slikar na plažah pobarval skale, kamne in kamenčke in ustvarjal prava umetniška dela.
Kastanas Beach, 06. 09.2017 Čudovita plaža. Res, da je prit do tam težavno, saj je pot skozi zelo "off road". Je pa tudi pasala malica - baklava.
Ponovno na poti, na drugi konec otoka. Po poti pa veliko kamionov, ki vozijo do ali od zunanjih rudnikov, ki jih je na Milosu ogromno.
Arieti, 06.09.2017 Zelo majhna ribiška vasica, ki nama je bila zelo všeč. Tako kot Fourkovouni, pristna, domača, brez turizma.
Fourkovouni, 06.09.2017
Plathiena Beach, 06,09,2017 Ogled plaže in potem naprej proti Fourkovouni.
Na poti do Plathiena Beach in ribiškim vasicam Fourkovouni in Areti, sva v divjini naletela na dve pravoslavni cerkvici. Kljub zemu, da so cerkvice na samem, v divjini so povečini odprte. Prva je bila zanimiva, ker je bila v bistvu dvojna. V isti stavbi dve majhni cerkvici.
Triovassalo, 06.09.2017 Novo jutro, nov dan, novim dogodivščinam naproti. Pogled z najinega parkiriša na mesto Triovassalos z zanimivim pokopališčem v ospredju.

5 September 2017

Firopotamos, 05.09.2017 Na poti proti domu sva naletela na čudovit prizor, vas Firopotamis v večernem mraku z polno luno nad vasjo. Pred spanjem pa še okusna večerja, paradižnikova solata z sirom feta.
Za konec dneva sva si ogledala Arkoudes Beach - iz morja štrleče vulkanske skale in Nerodafni Beach, kjer sva dočakala sončni zahod.
Firopotamos, 05.09.2017 Cerkev sv. Nikolaos.
Firopotamos, 05.09.2017 Slikovita vas Firopotamos je ribiško pristanišče in plaža z neverjetno modrim morjem. Je majhna, z nekaj hišami z garažami za čolne, syrmata kot jih imenujejo v pritličju hiš, tik pred morjem.
Firopotamos, 05.09.2017 In končno ribiška vas Firopotamos, zaradi katere sva zadnjič izgubila velko časa in po soncu prehodila veliko poti, ko sva jo brezuspešno iskala, ker sem jo pomešal za Mitako.
Mandrakia, 05.09.2017
Mandrakia, 05.09.2017
Mandrakia, 05.09.2017
Mandrakia, 05.09.3027 Mandrakia je majhno ribiško mestece oddaljeno 4 km od Plake. Arhitektura te slikovite vasi je tradicionalna v Milosu, saj arhitektura sledi naravni pokrajini. hiše uporabljajo ribiči za namestitev ribiških čolnov in mrež. Takšne ribiške vasi so pogoste v Milosu. Cerkev Zoodohos Pigi stoji na griču nad Mandrakijo
Adamas, 05.09.2017 Iz Papafragasa sva se odpravila na ogled ribiških vasi in ob poti zabeležila panoramo Adamasa.
Papafragas Beach, 05.09.2017 Za nazaj sva si izbrala nekoliko drugačno pot. Namreč sredi kanjona sem opazil majhno odprtino, ki je povezovala oba kanjona. Splavala sva skozi to odprtino in si tako ogledala še ta kanjon.
Papafragas Beach, 05.09.2017
Papafragas Beach, 05.09.2017 Midva sva se na ogled piratskih jazbin odpravila s plavanjem iz plaže Kapros.
Paoafragas Beach, 05.09.2017 Tako izgleda z morske strani. Desno je odprt kanjon, levo pa kanjon z vhodom skozi odprtino.
Papafragas Beach, 05.09.2017 Papafragas Beach-Cave sta v bistvu dva kanjona ali dva naravna bazena. Eden je z morske strani popolnoma odprt in se končuje z večjo votlino, v drugega pa je dostop skozi manjšo odprtino in se konča z majhno peščeno plažo. V tega se sicer da prit s kopnega po strmi potki vklesani v skalo. Sicer je znak, da je dostop nevaren in zaprt, vendar bolj pogumni ali bolj nori se spustijo do plaže. Enega sem na fotografijo ujel sredi stene z vso plažno opremo od senčnika do ležalnika. V starih časih je bilo to piratsko skrivališče.
Kapri Beach, 05.09.2017 Lepa plaža s kamnitim zalivčkom. Po cesti takoj za ovinkom, z morske strani pa za prvim manjšim rtičem, pa je veliko bolj impozantna in zanimiva plaža, pravzaprav ni plaža, ker je težko dostopna in jo eni imenujejo Papafragas Beach, drugi pa Papafragas Cave. Sicer pa je Milos z geološkega vidika zelo zanimiv in slikovt. Barve in oblike vulkanskih kamnin se spreminjajo od kraja do kraja.
Dan se je ponovno začel z čakanjem na avtobus za Adamas, ki pa ga nekaj dni ne bova potrebovala. Namreč najela sva Quad, da si lahko ogledava tudi odročne točke. Nikoli nisem vozil Quada in najprej sem ga sam preiskusil v bolj odročni ulici. Bilo je porazno. Quad je šel kamor je hotel on, nikakor ga nisem znal obrnit kamor bi hotel jaz. Sem že skoraj obupal in ga hotel vrniti, ko mi ga je za silo uspelo obvladat. Bal sem se, da ga bom vse dni s težavo vozil, pa je bilo kmalu bolje. Prvi dan sva se vozila bolj po asfaltiranih cestah, nadlednji dan pa sva že šla off road povsod, tudi po razrutih in strmih poteh.

4 September 2017

Sarakiniko Beach, 04.09.2017 V eno steno so skopani veliki rovi, ki so z notranje strani povezani med seboj. To je eden od zapuščenih rudnikov na Milosu. Tukaj so iskopavali Kaolin. To je mehek mineral, zato so tukaj kopale, odnosno so Kaolin strgale s sten večinoma ženske. Leta 1950 so rudnik opustili.
Sarakiniko Beach, 04.09.2017
Sarakiniko Beach, 04.09.2017
Sarakiniko Beach, 04.09.2017
Sarakiniko Beach, 04.09.2017
Sarakiniko Beach, 04.09.2017
Sarakiniko Beach, 04.09.2017 Vedel sem da je ta plaža prelepa, toda ko jo zagledaš v živo ostaneš brez besed. Občutek imaš kot, da si na luni. Apnenčaste kamnine, ki so pod vplivom vode, vetra in ob pomanjkanju vegetacije in čudne geološke formacije, ki so prisotne na otoku, dejansko ustvarjajo pokrajino, ki spominja na lunarno pokrajino. Sarakiniko pa so jo poimenovali saracenski pirati.
Adamas, 04.09.2017 Najina današnja destinacija je bila Sarakiniko beach. Ker je bilo do odhoda avtobusa še nekaj časa, sva se sprehodila po mestu. Med drugim sva si ogledala pravoskavno cerkev in večjo katoliško, ki pa je bila zaprta.
Adamas, 04.09.2017 Prav posebni gosti na mestni plaži.
Pera Triovassalos, 04.09.2017 Pripravila sva si tradicionalni grški zajtrk. Grški jogurt z medom. Nato sva se z avtobusom odpeljala v Adamas.

3 September 2017

Ker je Milos otok vulkanskega izvora je pokrajina zelo razlolika, vulkanske kamnine so najrazličnejših oblik in barv. Po ogledu mesteca sva se vrnila v Adamas in pred odhodom z avtobusom domov, sva večerjala. Vsak en Gyros po 2,6 eura in ju zalila s pivom.
Z avtobusom sva se odpravila v mesto Pollonia, reklamirano kot ribiško mesto. Bila sva malo razočarana. Pričakovala sva vsaj nekaj podobnega kot Izola. Zgleda, da tudi tukaj ribištvo izumira. Sicer ne vem če so ribiči deležni kakšnih subvencij, vendar v pristanu so bile dve večji ribiški ladji, kasnejevje priplula še ena in nekaj čolnov. Iz Pollonije je tudi razgled na bližnji otok Kimolos, kamor od tu vozijo trajekti.
Mytakas Beach, 03.09.2017 Zavijemo z glavne ceste in po serpentinah strmo navzdol in Končno pridemo do Mytakas Beach, smpak od tiste lepe ribiške vasice ne duha ne sluha. Samo ena hiška ob morju. Kakšno razočaranje. Prijazna Grka sta se šla kopat, midva pa ponovno po strmem klancu, po vročini, brez senčke za počitek, vendar tokrat brez koz do glavne ceste , do avtobusne postaje. No naslednji dan sem razvozlal " Mistery of Mytakas" . Namreč v turistični agenciji sem zagleda sliko ribiške vasice, ki naj bi bila Mytakas, v resnici pa se mesto imenuje Firipotamos.
Mytakas, 03.09.2017 Pred odhodom na Milos sem seveda na internetu pobral informacije kaj je zanimivega videt na Milosu. In med temi must see naj bi bila tudi lepa ribiška vasica Mytakas. Sliko te vasice sem si tudi sprintal. Tako sva se iz Alogomandre odpravila, seveda peš proti Mytakasu. Spet v klanec strmo navzgor, vročina, nikjer niti najmanjše senčke, pokrajina kot v Sahari in ponovno sva se znašla v divjini s kozami. S to razliko, da nisva bila sama s kozamu, ampak je za njimi tekel pastir. Nisva imela moči teči za njimi. Na srečo nama je ustavil avto. Grka, mož in žena, tudi prvič na dopustu na Milosu. Prijazno sta se ponudila, da naju odpeljeta v Mytakas. Sicer sta tudi ona nameravala it tja na kopanje. No in smo skupaj iskali to skrivnostno Mytakas. Pa po cesti v eno smer in obrnili pa spet nazaj, pa po par kilometrih spet obrnili. Jaz z navigacijo na telefonu, potem je navigacijo vključila še voznikova žena in končno smo opazili majhno tablo Mytakas Beach. Se nadaljuje.....
Alogomantra Beach, 03.09.2017 .....vendar v sklopu Agios Konstantinos Beach je Alogomantra Beach, ki pa je veliko bolj zanimiva in posebna, kajti tudi ta ima streho.
Agios Konstantinos Beach, 03.09.2017 Plaža Agios Konstantinos je bila nedaleč takoj za ovinkom, vendar sonce je peklooooo in senca kaj je to? Pa še ta peščena plaža ni po najinem okusu. Vendar.......
Agios Konstantinos, 03.09.2017 Ribiška vasica, odnosno vse ribiške vasice tukaj so v bistvu nekdanje ribisške, saj jih dandanes uporabljajo za vikende ali za najem turistom. V vasici je tudi manjša kapela vkopana v skalo in ko je plima je po tleh morska voda. V sredini je vodnjak s pitno vodo.
Agios Konstantinos, 03.09.2017 Poleg te ribiške vasice sva naletela na hišico, ki jo verjetno oddajajo turistom. Hišica s privatno laguno, enkratno!
Agios Konstantinos, 03.09.2017 Divja "pokrita plaža" na kateri sva bila sama in kopanje tako v samoti in tihoti je prav poseben užitek.
Pachaina, 03.09.207 Po osvežitvi v morju sva šla naprej iskat druge plaže.
Pachaina, 03.09.207 Začela sva z ogledi plaž. Z avtobusom sva se odpeljala do Pachaine in se okopala v Pachaina beach. Sicer pa imajo kraji več različic poimenovanja. Pachaina je tudi Pahaina in Pachena. Adamas je tudi Adamantas itd...
Pera Triovasalos, 03.09.2017 V stanovaju je od posode samo en ogromen lonec, 2 krožnika in pribor za dva. Da si lahko zjutraj skuhava kavo , sva kupila majhen lonček. Kavo sva spila na terasi z lepim razgledom. Romantika !!!!€

2 September 2017

Pera, 02 09.2017 Tukaj je veliko raznih votlin in jam, nekatere zapuščene, nekatere še v uporabi ali nadgrajene v hišice. In nekatere hiške izgledajo kot iglooji. Od hoje sva bila precej žejna in ko sva prispela v domačo vas, sva najprej šla na pivo. Ruknila sva vsak eno veliko pol litrsko pivo in ker cel dan nisva nič jedla sva do doma prišla bolj majavih nog. Liviana je biia prepričana, da sva vse skupaj prehodila okoli 20 km. Na zemljevidu sem preveril razdalje in se je iskazalo, da sva v resnici prehodila le nekaj čez 6 km. Ker je teren razgiban z velikimi spusti in klanci imaš občutek, da prehodiš veliko več.
Na poti proti domu, sem kot ponavadi izbral bližnjico in lažjo pot in sva se zgubila, končala v divjini med kozami in s pomočjo Google maps le našla pravo pot.
Klima, 02.09.2017 Seveda sva se tudi okopala v čudovitem morju. Liviana je še pobožala nekaj domačinov in sva se odpravila nazaj proti domu.
Klima, 02.09.2017
Klima, 02.09.2017 Prava lepota Klime se je pokazala, ko sva prišla do morske obale. Hiše bele barve so vklesane v skale in imajo lesena vrata različnih barv. Spodnji del je včasih služil kot garaža za čolne, zdaj pa v njih bivajo, ali pa jih uporabljajo za vikend ali pa jih oddajajo turistom. Res prečudovita vas.
Klima, 02.09.2017 Po ogledu katakomb sva se spustilo do ribiške vasice Klima.
Antično gledališče - Ancient Theater in Katakombe - Catacombs
Na poti skozi Tripiti do antičnega gledališča in katakomb smo doživeli dve ekskluzivni srečanji. Najprej smo pred svojim domom srečali Grka Zorbo , nato pa na mestu kjer je prej omenjeni kmet našel kip Miloške Venere, naleteli na originalni kip te lepotice.
Z vrha Kastra se odpira čudovit razgled po otoku.
VZPON NA KASTRO - GRAD Vas Kastro je najvišje mesto Plake, prestolnice Milosa. Ta naselbina je bila pravzaprav staro mestece. Ta beneški grad ni bil obkrožen z obzidjem, kar je veljalo za večino gradov Kikladov, vendar so ga zaščitile hiše. Pravzaprav je bil grad uporabljen za zaščito lokalnega prebivalstva pred napadi piratov (pogost pojav tega obdobja), pa tudi za nadzor gibanja ladij v zalivu Adamantas. Ko se je prebivalstvo preveč razmnožilo in ni bilo več prostora za vse, so grad zapustili in z materijalom zapuščenih hiš pod njim zgradili novo vas Olako. Dve lepi cerkvi najdemo v Kastru, cerkev Panagia Thalassistra z lepimi ikonami in cerkev Panagia Shiniotissa ali Mesa Panagia.
V muzeju so v glavnem reoerti, ki so jih našli v arheloškem najdbišču v mestu Phylokopi.
Pa pojdimo po vrsti. Plaka je glavno mesto Milosa. Zanimivo, da v mestu ni niti ene trgovine. Samo nekaj restavracij in trafika. Najprej sva si ogledala Arheološki muzej, v katerem je kopija znamenite Miloške Venere. Original je v muzeju Loure. Kip je leta 1820 v dveh delih našel kmet Yorgos Kentrotas, ki ga je najprej skril pred Turki, ki so takrat vladali Otoku. Ko so ga odkrili so kip prodali oficirju francoske mornarice. Kip so renovirali in ko ga je videl francoski kralj Ludvik XVIII, ga je dal postavit v muzej Loure, kjer je še danes. Zadnje čase se otočani prizadevajo, da bi jim kip vrnili.
No na tej fotografiji Liviana kaže kje sva danes bila. :-)
Zjutraj sva vstala in se odločila da se peš odpraviva do glavnega mesta Plake, do katerega je 1 km. Liviana je takoj videla kako jaz z nadušenjem gledam na hrib nad Plako. Hrib se imenuje Prophitis Ilias, kraj na njemu pa Kastro. Liviana mi je takoj rekla, da tam gor ne gre " nenche dopo morta ". Potolažil sem jo, da ne bova šla.
Pogled na okolico z naše terase.
Zjutraj sem se zbudil in sel na ulico in so me prijazno pozdravile dve gospodični. Klucale so mi:"ko,ko,ko...". Verjetno so govorile:"kokolo, kokolo......". Ma potem mi je Liviana rekla, da sta moška, da sta petelina. Upam, da ne al pa vsaj da mi nista govorila kokolo. Sicer pa še vedno nisva sigurna katetega soopa sta . Verjetno ima Liviana prav, ker naju je že ob četrti uri zjutraj zbujalo kikirikanje. Če bo tisti coglione nadaljeval s tem, bova imela za večerjo petelina v pečici.
Evo najina hiška. Da ne bo pomote, najina je tista na levi strani

1 September 2017

Po dolgi a mirni in udobni vožnji smo prispeli na Milos v mesto Adamas, kjer nas je pričakala prijazna gostiteljeva prijateljica Aliki in nad odpeljala do našega novega doma, majhnega stanovanje v večji tipični Grški hiši.
Z letališča sva se v nabitem avtobusu odpeljala v trajektno pristanišče. Prvo kar nama je padlo v oči so bili taxiji, vsi rumeni in skoraj vsi avtomobili so bili Škode Octavie. Prva grška znamenitost, ki sva jo hotela poskusiti je bil Gyros. Našla sva prijeten lokal Portogril, s prijaznim natakarjem in dobila velko porcijo odličnega Gyrosa. 10 Eur in 4 Eure pol ltra piva (pivo malo drago) in najina trebuščka sta bila zadovoljna in pripravljena na več kot 3 urno vožnjo s trajektom.
Začela se je najina avantura v Grčijo. Poletela sva iz letališča Venezia. Vreme je bilo slabo, deževalo je in bliskalo se je vse okoli. Na začetku je bilo med poletom nekaj turbolenc in nas je malo premetavalo. Nad Balkanom se je zjasnilo in pristali smo v sončni Grčiji na letališču Atene.