Iran · 16 Days · 27 Moments · October 2017

NinA's voyage in Iran


20 October 2017

Iiin smo res pri zadnjem dnevu. 😕 Danes sva si ogledala še mošejo v kateri prevladuje roza barva. Za Shiraz so značilni lepi cvetlični prepletajoči se vzorci z motivi živali, najpogosteje ptički. To je zaznati tudi v tej mošeji. Kasneje sva se ustalila še v vrtu pred palačo nekdanjega guvernerja Fars okrožja. Moram reči, da si je kar dobro uredil. 😊 Danes je nedelja, vse je zaprto, po trgu krožijo le mlade družine, turistični vodiči, ki iščejo svoje žrtve in mi2, ki se smiliva sama sebi. 😊 Greva namreč iz vikenda v vikend 😂 Če ne prej, se vidimo v nedeljo. 😊😍

19 October 2017

Danes me pa že slovo malo stiska v trebuhu. 😐 No, pa sva kljub temu imela lep dan. Dopoldan sva preživela v utripu ljudi in mesta na bazaarju (jupiii za Nino). Tudi tukaj kar se spomniš. Prevladuje pa blago. Tega dobiš kolikor in kakršnega koli hočeš. Popoldan pa sva se odpravila na ogled starih mestnih vrat, Andrej naju je (brez Oraklja) vodil na prav lepo razgledno točko nato pa še skok pred Hafezovo grobnico. Hafez je Iranski najpomembnejši pesnik. Ljudje še vedno občudujejo njegovo delo. Vsak Iranec naj bi doma imel Koran in zbirko Hafezovih pesnitev. Vrt v katerega so ga namestili k počitku je res čudovit. Jutri greva pogledat roza mošejo in pakirat za v domače kraje. Zvečer imava let iz Shiraza v Teheran, ob 2h zjutraj pa že na poti za Turčijo.

18 October 2017

Andrej izstradan po dolgi poti... Le kje bi se dalo kaj dobrega pojesti...? 😁❤🍽
Danes (včeraj je seveda zmanjkalo časa 🙂) sva obiskala še Nash-e Rostam, grobnice Dareja II (v Svetem Pismu na kratko omenjen), Artakserksa I (odredba naj se obnovi obzidje, Nehemija je bil njegov točaj), Dareja I (odredba naj se nadaljuje gradnja templja) in Kserksa I (Esterin soprog). Naqsh-e Rajab pa je mini prostorček, kjer so vidni reliefi is sasanidske dobe, ki so stari dobrih 1700 let. Predstavljajo Ahura Mazdo, ki izroča prstan "trenutno vladajočemu" kralju (slika, na kateri je vidna prav tako avtentična, po celem svetu znana truma Japoncev s selfi palicami). Mi2 pa že na minibusu za Shiraz... Nekam hitro se približuje pot v domače kraje. 🤔
Persepolis je res pravo čudo. Še po več kot 2500 letih, kako je šele moralo biti takrat! Persepolis so gradile kar 3 generacije perzijskih kraljev. Začel je Darej I, ki si je zgradil veličastno rezidenco, nadaljeval Kserks, nato pa je svoje prispeval še Artakserks. Vidni so zelo lepo ohranjeni reliefi, predvsem na stopniščih. Najzanimivejši predstavljajo narode, zbrane v perzijski imperij, ki nosijo darove kralju, vsako s svojimi posebnostmi in značilnostmi. Persepolis je ena izmed treh rezidenc, ki jih je imel kralj. V vsaki izmed njih se je nastanil ob primernem letnem času. Ta je bila namenjena pomladni namestitvi in praznovanju novega leta. Poleti pa se je odpravil v rezidenco v Šušu. Zanimiv je bil tudi muzej, ki je rekonstruirana replika (z nekaterimi originalnimi elementi) ženske palače. V nekem obdobju je tam verjetno prebivala tudi kraljica Estera. Persepolis je, kot že rečeno, požgal Aleksander Veliki, s požigom pa pričel prav v Kserksovi palači, kot maščevanje za požig Aten.

17 October 2017

Danes je bil zelo lep in poučen dan. Poleg grobnice sva videla še 3 silhuete palač, ki si jih je dal postaviti Kir. Domnevava, da je bila ena glavna, zanj, ena čakalna in ena sprejemna. Malo naprej se dviga še stolp, za katerega se domneva, da bi lahko bila grobnica Kirovega sina, Kambiza II. Pasargade je Kir pričel graditi slabih 15 let pred svojo smrtjo, kot glavno mesto perzijskega imperija. 200 let kasneje pa je vele pametni Aleksander Veliki prišel in požgal kar se je dalo. Danes so vidne samo še nekatere večje kamnite skulpture. Irancem Kir očitno kar precej pomeni: voznik, ki naju je peljal od avtoceste do Pasargad je pred vhodom ponosno pokazal na grobnico, ki je od tam že vidna in dodal: "Ķyrios-e Bozorg!" Jutri nadaljujeva s Perzepolisom in mestoma omenjenima v enem od prejšnjih postov. 🇮🇷 🖒
V prvem letu perzijskega kralja Kira je Jehova – da bi se izpolnila beseda, ki jo je Jehova objavil po Jeremijevih ustih – spodbudil duha perzijskega kralja Kira, da je dal po vsem kraljestvu ustno in pisno objaviti: »Tako pravi perzijski kralj Kir: ‚Jehova, Bog nebes, mi je izročil vsa kraljestva na zemlji in me pooblastil, da mu zgradim hišo v Jeruzalemu, ki je na Judovem. Kdor koli med vami pripada njegovemu ljudstvu, naj bo z njim njegov Bog. Naj gre v Jeruzalem, ki je na Judovem, in ponovno zgradi hišo Jehova, Izraelovega Boga – on je pravi Bog – hišo, ki je bila v Jeruzalemu. In kdor koli je ostal v katerem koli mestu, kjer prebiva kot tujec, naj mu ljudje iz njegovega mesta pomagajo s srebrom, zlatom, dobrinami in živino kakor tudi s prostovoljnimi darovi za hišo pravega Boga, ki je bila v Jeruzalemu.‘« Ezra 1:1-4 In Mi2 stojiva zraven njegove grobnice. Za zjokat. 😢 ❤
Pot naju že vodi naprej. Danes je plan ujeti avtobus za Shiraz in izstopiti na pol poti. Ogledala naj bi si Pasargade ter dve zgodovinski mesti Nash-e Rostam (grobnice, kjer naj bi bili pokopani Darej II, Artakserks I, Darej I in Kserks I) in Naqsh-e Rajab (reliefi is Sasanidske dobe vrezani v skalo). Nato potujeva naprej do Persepolisa, tam prespiva, si naslednji dan ogledava prizorišče in proti popoldnevu odrineva za Shiraz, najino zadnje postajališče. Fotke sledijo! 👌🏛📷

16 October 2017

No, takole stoji stvar Zoroastrijska, hčerka (Hayat Banoo) takrat vladajočega Yazdgerda Sassanidskega naj bi bežala pred sovražniki po puščavi. Za seboj je že videla sovražnika, pred njo pa samo gore. Prosila je naj jo gore rešijo. Takrat naj bi se gora razprla in vstopila je vanjo. Sovražnik, začuden nad situacijo, se je obrnil in odšel. Kmalu zatem so se pojavile vodne kapljice in kakor solze kapljale z gore. Govori se, da se je nekega dne v bližini gore izgubil pastir. Ta se je, izmučen in žejen, osvežil s kapljajočo vodo. Ko je zaspal, je dobil sanje, v katerih mu je sedaj že stara Hayat zapovedala, naj tu v njenem imenu postavi svetišče in prižge sveče. Tako je tu nastalo svetišče. Slik imava ogromno, saj je g. Taksist, ki se je odločil iti kar z nama na ogled, navdušen nad fotografijo in smo se morali slikati recimo 75x. 😁😂
Z minibusem sva prispela v Meybod. Najprej sva si ogledala golobji stolp. 😁 V mestu je bilo kar nekaj stolpov, namenjenih varovanju in zaščiti mesta, ta pa je bil namenjen samo domovanju golobov. V stolpu je lahko gnezdilo kar 4000 golobic, saj je posebej prilagojen za golobje življenje. 😁 Nebotičnik. Kakšno korist so imeli prebivalci? Stolp je bil tudi golobje stranišče. Z iztrebki pa so kmetje pognojevali svoj pridelek. 👍 Druga ogledna točka je bila ledenica. V zimskih mesecih so v bazenih pred zgradbo v plasteh "izdelovali" led. Po kosih so ga nato odnesli v notranjost in skozi poletne mesece imeli led in vodo. Ledenica je zgrajena v obliki stožca, tako da vstop toplega zraka z vrha ni bil mogoč. S taksijem se sedaj peljeva še do zame zelo zanimive točke - Chak Chak - Zoroastrijski sveti tempelj. 🙂
Pa še malo pozitivnejše teme... Ogledala sva si še muzej starih ogledal, oljenk in petrolejk. Bila sva v ulici kjer meljejo kano. Listi kane morajo biti zmleti in z limoninim sokom ali vodo zmešani v pasto. Šele takrat kana odda svojo značilno barvo. Z željo po hladu pa sva se umaknila v prijeten vrt. 😊 Spoznala sva tudi Švicarja in njegovo simpatično iransko (itak so vse Iranke simpatične) vodičko. Zvečer smo se skupaj peljali iz obrobja mesta v center. Danes imava namen malo izven mesta pogledat ledenico, jutri pa potujeva naprej. 🤗🤗

15 October 2017

Danes sva si ogledala kar nekaj zanimivih točk. Osredotočila pa se bom na tisto, ki mi je bila najbolj všeč - zoroastrijsko pokopališče. Zoroastrizem je zelo stara religija. Boga imenujejo Ahura Mazda. Poleg tega jim veliko pomenijo tudi štirje elementi: zrak, ogenj, voda in zemlja. Ker je Bog vse to ustvaril popolno bi bilo nespodobno mrtvo in nepopolno telo pokopati v zemljo. Zato so uporabljali stolpe izven mesta, na katere so položili mrtve, da so jih pojedle ptice. Vrh stolpa je bil razdeljen na 4 kroge. Zunanji krog za moške, drugi za ženske, tretji za otroke in četrti, osrednji in najmanjši, poglobljen krog za kosti. Predno so kosti lahko zavrgli na zemljo, so jih preparirali z dušikovo kislino in apnom. V začetku 20. stoletja so ta način pričeli opuščati. Danes mrtve pokopavajo v kamnite sarkofage. V Yazdu je kar 10% prebivalstva Zoroastrijcev. Kot zanimivost, v Tibetu ponekod še danes uporabljajo ta sistem... Zelo je bilo zanimivo!

14 October 2017

Pa je še en dan okrog. Pogledala sva si mošejo, ki je malo preprostejša, a še vedno razkošna. Na sliki zgoraj je viden obok na katerem je izpisanih 99 imen za Boga. Sprehodila sva se po starem mestu in obiskala še muzej vode ali bolje rečeno muzej vodnih sistemov, s katerimi so oskrbovali mesto. Bilo je zanimivo, še bolj pa mi je bila všeč zgradba v kateri je muzej. Perzijsko načičkano, pa vseeno zelo okusno. Za kosilo sva si privoščila jagnječja jetrca na žaru, ki nama jih je na oglju prikuril gospod Iranec (s pijačo vred 3€). Proti večeru na dvorišču hostla pijeva galone čaja in uživava. 😉 Jutri in mogoče še pojutrišnjem ostaneva tukaj, nato pa brž naprej za Shiraz.
Po mnogih postankih, večerjah in zelo počasni vožnji sva ob pol enih zjutraj le nastanjena v hostlu. Slovo od mladine je bilo kar težko, saj smo se spoprijateljili. So pa seveda za naju vse uredili mimogrede. Šofer je vozil za taksijem in mu trobil toliko časa, da se je le ta ustavil. Nato so še izpogajali ceno and off we go! Takoj za nama sta v hostel že prišla tudi Neža in Luka iz Tolmina. Lastnik je rekel, da je to še zanj prvič, da bi v štirih minutah imel toliko Slovencev na kupu. 😂 No, jutri že sledijo fotke zgodovinskega Yazda. Lahko noč! 😴

13 October 2017

Pot v Yazd se je izkazala za bolj avanturistično, kot se je zdelo v začetku. Menila sva, da sva v Bayazehu že na pol poti in bova v današnjih jutranjih urah lahko ujela avtobus, ki pelje iz Khura v Yazd. Od receptorke hotela sva bila poučena, da avtobus ne pelje tod mimo, ampak v Yazd pelje po drugi poti. Ko sva že naročala taksi do 80 km oddaljenega križišča, kjer pa naj bi avtobus vozil, je receptorka predlagala, da bi se peljala s skupino mladenk in mladeničev, ki so odhajali s ture po puščavi. In sva z njimi na avtobusu. Mladi so res idealen dokaz, kam država lahko pripelje situacijo, če je vse polno predpisov in zakonov, ki jih nihče ne razume. Rute so bolj kot ne okras za policijo, ki vsake toliko ustavijo avtobus in preverijo situacijo. Ko avtobus odpelje izpred policijske postaje pa že žur na polno. 😁 Trenutno imava še cca 80 km do Yazda, kjer imava že ogledan hostelček v katerem se bova namestila. Lepo je bilo spoznati tudi sproščeni "realen del" Iranske mladine.
V Bayazeh srečno prispela s taksijem. Na poti smo si ogledali slano jezero (v katerem seveda ni vode - razen izjemoma do 10 cm, če sva prav interpretirala šoferjevo gestikulacijo). Očitno ima tudi neke pridihe železa, saj barva prav lepo vleče na oranžno. Razsežnost pa skorajda nedoumljiva. Namestila sva se v tradicionalnem hotelu v Bayazehu, ki je mini vasica, v kateri so seveda Iransko prijazni. Samo vstopila sva, pa je proti nama že prihajal deček s pladnjem piškotov. Nisva sicer ugotovila kje ljudje živijo, saj vse hiše izgledajo podrte... Ugotovila pa sva, da je v vasici prav prijetno, saj je mini oazica. Oči kar počijejo med palmami in vodo, ki je je tu očitno v izobilju. Pot naju vodi naprej v Yazd, kjer bova preživela nekaj dni, po vsej verjetnosti v zgodovinskem vzdušju.

12 October 2017

Puščava je res osupljiva. Zahod res čudovit. Pa še temperature so ravno pravšnje. 😊 Tako doživetje bi bilo pa res škoda zamuditi. Globoko priporočava! Trenutno se s taksijem peljeva pogledat slano jezero, potem pa naprej v Bayazeh. Iranci očitno dodobra izkoristijo vikend. Čez teden sva bila v tejle puščavski vasici (ki šteje okoli 50 prebivalcev) skorajda sama, danes pa so naju ob 7h zjutraj vrgli iz sobe, ob 8h pa je bilo zunaj že parkiranih 5 avtobusov. Še dobro, da smo se ravno zamenjali. Gneča in pol!

11 October 2017

No, večerja ni bila kamelja. Vsaj ne da bi vedela. Jedla sva obaro, ki je bila odlična in še eno stvar v pasto zmleto (čičerika, krompir, meso, začimbe), za posladek pa še kislo mleko. Ker pa sem obljubila kamelji post, moram obljubo izpolniti. Danes sva bila s štirikolesnikom malo peljana po sipinicah. Nato pa še s kamelo. Vse skupaj odlične pol urice. Sem vesela, da je nisva včeraj pojedla za večerjo.😉 Kakšno kamelo bi z veseljem kar s sabo peljala. Me zanima, kaj bi rekel sosed. 😂 No, zvečer naju pa z Land Cruiserjem za dve urici še peljejo v puščavo na sončni zahod. Se mi zdi, da bo odlično! 😍🤗

10 October 2017

Odisejada številka 2 - Mahava mimovozečim vozilom in nekdo ustavi. Signalizirava, da bi rada prišla v Mesr (ki je še slabo uro vožnje naprej). Nekaj nama po perzijsko dopoveduje, nama pa se niti ne sanja kaj govori. Nič se ne zmenimo in nadaljujeva s čakanjem potencialnih transportnih žrtev. Čez 10 minut se spet pojavi isti gospod in nama pravi, da gre v Mesr. Izkazalo se je, da nama je skušal povedat, da gre domov po ženo in pride nazaj po naju. In sva rešena! 😁 Srečno prišla v Mesr (pol ceneje kot nama je ponujal lastnik hotela), z malo muke našla prenočišče, ki sva ga rezervirala in se namestila. Čez 20 minut greva na obljubljeno kameljo večerjo. Naslednji post pa obljubim, da bo kamelji. 😉
Odisejada št. 1 - Včasih pač ne gre vse po načrtih. 70km pred Khurom naju je g. Šofer s pomočjo potnikov seznanil, da mora on v tem križišču levo, midva morava pa naravnost za Khur. In naju postavi ven na počivališču (prej seveda poračunamo - 4€ za oba za 200 km). Sredi ničega seveda niti taksiji ne čakajo. Kaj bova storila? Pa poizkusiva koga ustavit. In nama uspe. Ustavi tovornjak. V katerem so že bili trije. Malo se spogledava, ampak se bomo že stisnili. Sredi puščave ne misliva prenočevat. No pa se peljemo v Khur trije mladinci, mi2 pa še pritljaga. 😁 Prijazen šofer naju je do mesta prepeljal celo zastonj. Super, sedaj pa ne bo več problema sva si mislila. Vendar kot zakleto v tem mestu ni ravno veliko prometa, kaj šele taksija. Najin Orakelj (kot pravim vodničku) naju je malo zavedel. Sprehodiva se do bližnjega hotela, povprašava za taksi, lastnik pa, vedoč da sva v stiski, nabije ceno do nebes. Andrej se seveda ne pusti zavesti. V Mesr bova že prišla. Ceneje.
Uspelo se nama je nastaniti v hostlu. Sobica ultra majhna in ultra poceni. Za prespat odlično. Na'in je malo mesto pa vseeno en velik labirint. Je eno najstarejših redno naseljenih mest. Ljudje naj bi živeli v njem že prek 2000 let. Ogledala sva si opuščen bazar, mošejo od zunaj (včeraj zvečer in danes zjutraj je bila žal zaprta) ter ostanke, ki si še vedno želijo bit neke vrste grad. Zanimivo je bilo tudi videti vetrne stolpe s katerimi so hladili vodo v zbiralnikih. Sosednja vas pa je poznana po tkanju. Na statvah izdelujejo tepihe (itak) in ogrinjala iz kamelje in ovčje volne. Trenutno se z avtobusom peljeva v Khur, naprej pa s taksijem v puščavski Mesr. Pokrajina je trenutno že zelo enolična. Razen občasnih električnih daljnovodov in posamičnih grmičev (ki so mimogrede zelo pomembne ekološke niše 😉 ) ni videti prav ničesar. Za večerjo imava že obljubljen nek "naughty camel kebab" (kebab je tu masa za čevapčiče, ovita okrog "meča" in spečeno). Poročam!!

9 October 2017

Rent a car odpadel (Nina se skoraj malo veseli, Andrej pa se skuša sprijaznit). Očitno z letošnjim letom monopol nad rent a car-i drži Europcar. In za najcenejši avto - Renault Tondar ali beri Dacia Logan bi oni radi 45€ na dan + 300€ pologa, ki naj bi ga dobil nazaj po 75 dneh + 100€, ker bi avto odložila v drugem mestu. Za najin budget preveč. Morala bi priti lansko leto in bi dobila Kio Pride za točno 6€ dnevno. Vendar, denar je sveta vladar, midva anarhista pa na avtobus za Na'in. Tam sva že izvohala nek poceni hostel, v katerem se bova nastanila, če bo mogoče. No, potovala bova verjetno malo počasneje pa malo več taksijala... Toliko zaenkrat. P.s. Avtobusna karta za dobri 2 uri vožnje 140000 rialov za dva cca 3€. 😁

7 October 2017

Bazaar! Nekaj ob čemer zastriže celo moško (Andrejevo) uho, kaj šele žensko (Ninino) 😉. In to upravičeno! Dobiš kar se spomniš. Začimb cela gora, čevljev kolikor hočeš, oblek malo morje... Ulica, po kateri se sprehajaš približno deset minut, je namenjena samo zlatnini in srebrnini. Na drugem koncu pa sva našla celo podjetnika, ki prodaja izključno in samo elastike za gate. In to v črni in beli barvi. 😂 Ljudje pohajkujejo, kupujejo, prodajajo in sproščeno uživajo ponedeljek. Ko pade tema pa ulice še posebej zaživijo. No, pa da ne delam krivice še drugim, vsekakor omembe vrednim, zanimivostim... Bila sva v mestnem muzejskem kopališču, kjer pomirjujoče žubori voda in je zelo slikovito prikazano kopanje v letu 1713. Obiskala sva tudi največjo Iransko mošejo, katere deli so stari čez 900 let. Drugače pa sva se kar dobro privadila. Sploh na prijaznost. Sedeva na prvo klop in štopava koliko časa mine, da v prijeten klepet pristopi prvi...

6 October 2017

Iranci so ena sama prijaznost. Vsak te ustavi, vpraša od kod si in kako ti je všeč Iran. Takoj naslednje vprašanje je, če sva poročena in če imava otroke. Zakon je temelj človekove sreče. Z gručo prijetnih mladenk sva prišla do najinega prvega ogledišča. Trg, ki je drugi največji na svetu s štirimi glavnimi znamenitostmi. Polovica od tega sta mošeji. Ena je še posebej zanimiva, saj nima minaretov, namenjena pa je bila ženskam. Druga je gigantska! In res lepa. V njej so izmerili 49 odmevov, seveda niso vsi slišni za človeško uho. Na istem trgu se nahaja tudi kraljeva palača, ki je ravno tako osupljiva. Spodaj je slika naju v glasbeni sobi. Zadnja znamenitost je še bazar, katerega fotke sledijo jutri. Danes je namreč nedelja in večina ljudi uživa na trgu. Aja, še kosilo za gurmane - 1× riž s slivami in 1× riž s puranom in granatnim jabolkom. Skratka, uživava! 😊
Nameščena v Totia Hotelu. Danes bova malo harala naokrog in si ogledala par zanimivosti. Ravnokar sva prišla od zajtrka, ki je zagotovo omembe vreden. Kruh je naravnost odličen in ga takoj menjam za našega. Pravzaprav konzumirajo nekakšne tortilije v katerih je najti črn sezam in blage začimbe. Andrej se je lotil tradicionalne korenčkove marmelade, jaz pa korenje hitro menjam za meso - halim. Mešanica moke, začimb in piščanca, vse skupaj zelo gladko zmleto v nekakšno močnato pašteto. Wikipedija ve povedati več...

5 October 2017

Poplačanih je 6 ur vožnje. Iz delno deževnega in oblačnega Teherana (10°C) sva pridrajsala v Esfahan na prav prijetnih 25°C, brez oblačka. 😁 Trenutno imava pa takole...
No, pa nama je le uspelo priti daleč od doma. Tokrat dobesedno. Kljub neprespanosti kar vztrajava polna adrenalina. 😊Tu se je svet ustavil ob najinem prihodu. Ljudje pomagajo vsevprek in začuda nič ne pričakujejo v zameno. Iz sredine ceste so ustavili avtobus, da sva se lahko vkrcala. Prav neverjetno. Trenutna zagata, ki jo bova gotovo prav kmalu osvojila je denar... Spodnjih 50000 rialov predstavlja cca 1€. V točno takih so nama zamenjali 100€! To's pa nor! Trenutno se na ta "ukradenem" avtobusu peljeva (zraven seveda malicava "snack box", ki ga dobiš na avtobusu) iz Teherana v Esfahan (cca 350 km zračne razdalje), kjer je plan najti prenočišče in nadoknaditi kakšno urico spanja. Skratka brez skrbi, Andrej odlično obvladuje situacijo. Več pa koj hmau. 😊